Vinko Möderndorfer    

Fant, dekle in sivolasi gospod Gledališka pesnitev

Igra o varljivi meji med resničnostjo in iluzijo
Število vlog: 3 (1 ž, 2 m)

odrasli

drama
gledališče, umetnost, ustvarjalnost, položaj mladih, iluzija

Fant osvaja dekle, ki jo je povabil na večerjo. Neroden je in nespreten, kot so zaljubljeni fantje pogosto. Ko ga razočarana mladenka zapusti, ga s kopico pripomb obsuje starejši gospod. Zdi se dobronameren, pa tudi zoprn: svetuje in kritizira, ponaša se z lastnimi izkušnjami in ostrim cinizmom … Izkaže pa se, da ne gre za vsiljivega natakarja, pač pa za profesorja gledališke igre. Fant se ni slabo odrezal na prvem ljubezenskem sestanku, temveč pri vaji iz improvizacije; v dekle pa je zares zaljubljen in že nekaj časa sta par. Skupaj tudi študirata na gledališki akademiji.

FANT: Zakaj nikoli ne dovoli, da bi bila par? Romeo in Julija na primer.

DEKLE: Zato ker sva zares par. In ker misli, da je bolje za naju, da sva nekaj drugega kot tisto, kar sva v resnici.

FANT: In kaj sva v resnici?

DEKLE: Zaljubljenca.

(Dekle objame Fanta.)

DEKLE: Včasih malo tečna. Ampak vseeno zaljubljenca.

(Poljubljata se.)

FANT: Spet si Desdemona.

DEKLE: Kaj?

FANT: Hočeš pobegnit od resnice.

DEKLE: Kakšne resnice?

FANT: Da sva par. Rada se pa nimava več.

(Dekle se izvije iz Fantovega objema. Užaljena je.)

Na spletu dostopen tekst

Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!

Ste napisali dramski tekst in želite, da bi bil dostopen prek portala sigledal.org?

Pošlji svoj tekst

Nagrade, nominacije, izbori in priporočila

Nominacija za nagrado Slavka Gruma

Dramsko besedilo, ki nosi podnaslov gledališka pesnitev, se v svojem jedru poigrava z vprašanji resničnosti in iluzije, sedanjosti procesa ustvarjanja (učenja) in sedanjosti življenjskih okoliščin ter popolne gledališke iluzije. V njem nastopijo, v skladu z naslovom, Fant, Dekle in Sivolasi gospod, kot dramatis personae so zapisani tudi drugi liki, vendar se pojavijo zgolj posredno, prek besed in teles Fanta in Dekleta, ki sta verodostojna predstavnika današnje generacije mladih (študentov), ujeta v svoj odnos, ki ga dodatno otežuje njuna skupna profesionalna pot, saj sta oba študenta igre. Hitri, dobro izpisani dialogi, ki jih uravnava in komentira Sivolasi gospod, brez posebne težave lahko potekajo tako v gledališki predavalnici kot na študijski vaji ali na realnih lokacijah v resničnem času in prostoru, saj izpostavljajo težo odločitev, apatičnost, neperspektivnost mladih v družbenem in profesionalnem okolju in neustavljivo potrebo po »biti voden«. Iskanje mentorske ali očetovske figure, ki jo predstavlja Sivolasi gospod, je predstavljeno v skrajnostih, gre torej za podobo varnosti, a na drugi strani za zlorabo, izživljanje in nasilje. Sivolasi gospod je torej podoba vsemogočne sile, avtoritete (v smislu funkcije: bog, učitelj, oče, mentor, režiser ...), in razcepljena funkcija lika ter njegovih dejanj korenito vpliva na usodo Fanta in Dekleta, ki živita v vzporednih svetovih. Sivolasi gospod od njiju namreč terja popolno predanost, iskrenost, ve za njune intimne zgodbe (če so resnične in ne zgolj učne etude) in tako ne režira zgolj dveh študentov, temveč tudi njuno življenje. Obenem pa dramsko besedilo ponuja kritiko gledališča, igralcev in režiserjev, saj se prek posegov Sivolasega gospoda vzpostavlja tudi distanca, ki v zasnovi hoje po robu ostaja ciničen komentar mladih (igralcev) in razmerij v (gledališkem) svetu. Neposreden in živahen dialog, ki ga težko omejimo na premisi realnega in nerealnega, mestoma že spominja na vaje v slogu, le z vedno različnimi tematikami. Gre za parafraziranje študijskega procesa na umetniški akademiji, ki se ves čas prepleta z resničnostjo, jo ukrivlja in uporablja za metaforo življenja generacije milenijcev.

2017

Drugi teksti avtorja