Jutri bo lepše
odrasli
Na podeželskem sodišču znotraj polarnega kroga v Sibiriji so zaposleni sodniki Rembrandt, Nižinski in Jesenin. Ko se jim pridruži še četrti sodnik (Miškin), kmalu ugotovi, da pravzaprav ne opravljajo svojega dela, temveč se ukvarjajo s slikarstvom (Rembrandt), plesom (Nižinski) in poezijo (Jesenin). Miškin se s položajem ne želi in ne more sprijazniti, na vsak način želi opravljati svoje delo in se srečati z vrhovnim sodnikom, za katerega pa ni jasno, ali je bolan, na službenem potovanju ali preprosto ne mara stikov z ljudmi. Na koncu se izkaže, da je vrhovni sodnik pravzaprav stari, gluhonemi služabnik Nikita, ki ga Miškin po pomoti ustreli. Farsa s pomočjo absurda in humorja razkriva banalnost sodobne družbe in medčloveških odnosov.
MIŠKIN: Ponavljajte za mano. Mi smo sodniki.
JESENIN, REMBRANDT, NIŽINSKI: Mi smo sodniki.
MIŠKIN: Doslej smo živeli v veliki zmoti.
JESENIN, REMBRANDT, NIŽINSKI: Doslej smo živeli v veliki zmoti.
MIŠKIN: Danes je zgodovinski dan.
JESENIN, REMBRANDT, NIŽINSKI: Danes je zgodovinski dan.
MIŠKIN: Nereda je konec, začeli se bomo obnašati svojemu poklicu primerno.
JESENIN, REMBRANDT, NIŽINSKI: Nereda je konec, odslej je resnica to, kar trdi Aleksej Ivanovič Miškin.
(Miškin jih gleda. Kljubovalno strmijo nazaj.)
MIŠKIN: Upam, da se zavedate resnosti položaja.
JESENIN, REMBRANDT, NIŽINSKI: Upam, da se zavedate resnosti položaja.
MIŠKIN: Nehajte.
JESENIN, REMBRANDT, NIŽINSKI: Nehajte.
MIŠKIN: Vstanite!
JESENIN, REMBRANDT, NIŽINSKI: Vstanite!
MIŠKIN: Zaplesali bomo.
Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!