Tri sestre Črna komedija iz družinskega življenja
odrasli
V črni, po Čehovu dišeči komediji Vinko Möderndorfer meri v jedro »normalne« družine, kjer sanje in želje staršev in otrok pogosto ostajajo neuresničene. Sodobna družina je prav tako kot junaki dram Antona Pavloviča Čehova ujeta v dolga diskutiranja o stanju stvari in sveta.
Družina se obenem pokaže tudi kot prostor, v katerem se slabosti in ranljivosti posameznika najbolj razkrijejo in največkrat neusmiljeno izkoriščajo.
MAMICA: Samo trenutek! Z očetom bi vam rada nekaj povedala.
OČKA: A ne bi rajši po juhi?
MAMICA: Kar zdaj. Bomo potem v miru jedli.
OČKA: Prav. Če misliš. (Očka vstane.)
MAMICA: Tudi z očkom sva se pripravljala na tole praznovanje. Celih petdeset let... Ko sva se srečala, sva bila zelo mlada, zdaj pa nisva več. No, rada bi povedala, da sem zelo vesela, da smo vsi zbrani za to mizo. Maša, hvala ti, ne bi se ti bilo treba tako trudit. Vse je odlično organizirano! Čestitam ti! Kakor koli že ... Hotela bi vam povedat, da pa v življenju kljub vsemu ni vse idealno ... Obstajajo tudi napake. Na primer Olga je poskrbela, da je juha prišla hladna na mizo ... Življenje nas vedno preseneča. Vedno se najde kdo, ki prinese hladno juho ... Daj, očka, ti boš lepše povedal! (Mama sede. Olga se nemočno obrača po omizju. Solze ji zalijejo oči. Vendar ne reče nič. Očka vstane.)
OČKA: Kratek bom... (Očka popije kozarec vode, obriše ustnice z robčkom, se odkašlja in prične svoj govor.)
OČKA: Kot je že mamica rekla ... Da ne bom ponavljal po nepotrebnem ... Bila sva zelo mlada, ko sva se poročila. Nekatere reči se v življenju posrečijo, nekatere ne ... No, odrasli ste ... Tudi Irina, naša najmlajša, je odrasla ... Irina, tvoj fant mi je všeč. Športniki so zelo v redu možje. Ne pijejo, ne kadijo, hodijo zgodaj spat... Vaterpolisti so pa tudi zelo čisti...
MAMICA: (ga opozori) Anton ...
OČKA: Ja, ja, seveda ... Kot profesor književnosti sem večkrat skrenil s poti... Kar zaneslo me je. Posebej, kadar sem bral pred razredom. Tako sem se vživel, da sploh nisem opazil, kdaj sojo vsi popihali ven. Ko sem odprl oči, je bila predavalnica prazna. No, tako... Samo še par besed, da bo poanta jasna. So trenutki v življenju, ko se ozreš nazaj, ko imaš pred sabo svoje minulo življenje kot na dlani. V določenem obdobju v življenju ti je jasno vse. Skrivnost se razkrije. Upam, da razumete ...
FREDI: Absolutno.
OLGA: Seveda, očka, seveda.
IRINA: Očka, tako je zanimivo!
OČKA: Veste, kako sem spoznal vašo mamo? Tega vam nisem še nikoli pravil...
MAMICA: (ga pocuka za rokav) Skrajšaj, Anton, skrajšaj!
Pred kakršnokoli uporabo tega avtorskega dela se seznanite z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in ga upoštevajte!
Tekst je dosegljiv v Digitalni knjižnici Slovenije.